Sedem in osem – vprašanja, odgovori

Pišem: Marko LUKAN

Pozdravljeni, dragi bralci. Do volilnega dne se sicer zdi še daleč, a je tudi res, da so kandidati za župane z moje strani prejeli kar precej vprašanj. Zategadelj je treba prispevke, ki jim lahko sledite v zadnjem času, pripravljati kar v pospešenem ritmu. Vsakič, kakor ste do zdaj menda že vajeni, obdelamo odgovore na dve vprašanji. Saj bi se sicer dalo hkrati objaviti tudi več obojega (vprašanj in odgovorov), a bi to potem po mojem mnenju pomenilo, da so članki predolgi.

Kaj je opaziti v teh prvih dneh volilne kampanje? Nekateri kandidati niso aktivni na spletnih socialnih omrežjih. Drugi so aktivni v manjši meri. Nekateri pa so seveda kar obilno. Kaj to pomeni? To bodisi pomeni, da so ti zadnji pač pripadniki generacije, ki se zaveda moči spletnih socialnih omrežij, ali pa ciljajo na mlajšo populacijo. Če sledimo tej logiki, se sama po sebi ponudi ugotovitev, da tisti, ki svoje kampanje niso zasnovali tudi na spletu, pač s tem aspektom današnjega življenja nimajo prav pristnega stika. Morda intimno ne verjamejo, da je splet “pomemben”, ali pa da prinaša glasove. Lahko tudi, da ga ne sami ne uporabljajo prav vneto. Ampak … si Jeseničani za župana res želimo nekoga, ki ga je povozil čas? Seveda obstaja še ena možnost, ki je ne gre zanemariti – imajo drugačne načine novačenja svojih volivcev. Ali pa drugačno strukturo le-teh. Če si človek podrobneje pogleda rezultate vsakič sproti objavljene ankete, lahko iz nje potegne marsikater zanimiv zaključek.

Spodaj ponovno ponujam povezave do prejšnjih vprašanj/odgovorov. Ampak dajmo, lotimo se konkretnega zasliševanja tistih, ki bi v prihodnjem mandatu radi skrbeli za kvaliteto življenja v našem starodavnem delavskem (k)raju …

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________




_____________________________________________________________

Gordana Ana
VIŠNAR ŽUPANČIČ
DESUS

Občina je lokalna skupnost in kot taka samostojna enota .
Z znanjem in vedenjem dobro predviden in sprejet proračun mora uvideti kot dolgoročno naravnane ukrepe kot tudi kratkoročne.Če govorimo o tem, kaj bi bilo potrebno storiti ne v samo v mestu, na kar se nanaša vaše vprašanje, temveč v občini brez nadaljnjega odlašanja je:
– preprečitev zapiranje malih, a priročnih trgovin, v samem mestu in naseljih izven mesta Jesenic
– ukinjanja bankomatov
– ukinjanja bančnih in poštnih okencev
– ureditev mestnega potniškega prometa, njegovo frekventnost in razpored postajnih mest.
Poskrbeti moramo, da so naši starejši in stari občani mobilni, veliko jih ne vozi več ali pa sploh nimajo več avtomobila,zatorej mora biti mestni in primestni promet ustrezen odgovor.
Poznamo mesta (mogoče ni pravi primer Dunaj), kjer je bolje pustiti avto doma ,ker je mestni promet perfektno urejen. Po naši meri bi želela tako dostopnost tudi v naši občini.
Predvsem pa se je potrebno pametno prevozno pripraviti ob pričetku del druge cevi Karavanškega predora,saj se bomo morali spopasti z veliko težavami v cestnem pretoku skozi Jesenice. Občin bi morala poskrbeti za obvoznico mimo mesta, zato me resno skrbi, kako po potekal promet v času te gradnje. Alternative ni nihče ponudil.

_____________________________________________________________

Janko PIRC, LMŠ

Brez nadaljnjega odlašanja je potrebno poiskati rešitev za trajno odpravo smradu z deponije odpadkov na Mali Mežakli in sanacijo plazu, ki ogroža Koroško Belo. Hitra in učinkovita izvedba tistih manjših projektov, ki bistveno vplivajo na vsakdanje življenje občanov in delovanje podjetij, ureditev parkirišč. Zagotoviti pogoje za razvoj gospodarstva, posebno turizma.

_____________________________________________________________

Žarko ŠTRUMBL
SDS

Pritisniti na državo oziroma DARS, da ob kritičnih situacijah na avtocesti ne uporablja regionalno cesto skozi Jesenice kot nadomestek avtoceste, ker s tem poslabšuje bivanje v mestu.

_____________________________________________________________

Blaž RAČIČ
Zoran Račič in skupina volivcev

Ustaviti odseljevanje mladih in nadaljnje hitro staranje prebivalstva.

_____________________________________________________________

Alma REKIĆ
Levica

Predvsem izpeljat projekte na infrastrukturnem področju to je kanalizacijska omrežja tam kjer jih še ni, cestna infrastruktura, ki je pomembna za razvoj gospodarstva in še bi lahko naštevala.

_____________________________________________________________

Miha REBOLJ
SMC

Takojšna vzpostavitev delujočega sistema hidrantov, ker je varnost občank in občanov ter njihovega premoženja moja absolutna prioriteta.

_____________________________________________________________

Tomaž Tom MENCINGER
SD

Odpraviti arhitekturne ovire (dostop do objektov, dvigala/,
– ureditev parkirišč,
– kolesarske poti skozi mesto,
– nadaljevanje komunalnega urejevanja /priklop na centralno čistilno napravo/,
– obnova daljinskega ogrevanja,
– revitalizacija mestnega jedra.

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________




_____________________________________________________________

Gordana Ana
VIŠNAR ŽUPANČIČ
DESUS

Moj pogled na financiranje športa je vsekakor v podpori in sofinanciranju amaterskega športa v občini Jesenice. Občin mora podpirati množični šport. Zavedati se moramo okvirov možnosti občine, kajti profesionalizem nikakor ni v domeni javnih financ.
Torej amaterski šport in raznolike športne dejavnosti vsekakor krepiti in širiti v smislu uveljavitve množičnega športa in športne kulture.
Kot mi je poznano, obstaja že izdelana strategija razvoja športa v občini Jesenice za obdobje 2017-2020.
Vsekakor drži, da predstavlja športno udejstvovanje pomemben dodatek k kakovosti življenja in zdravja ter zadovoljstva nasploh.
Občina mora skrbeti za razvoj športne dejavnosti in zagotavljati pogoje za šport in rekreacijo ter izvajanje športnih programov.
Vendar se je treba zavedati, da ima prioriteto amatersko športno udejstvovanje otrok, mladih, starejših ter množično rekreacijo.
Potrebno je pogledati tudi površine ,ki so v lasti občine in bi lahko bile namenjene za nove rekreacijske površine. Športna hala pa se mi zdi je premalo izkoriščena. Zakaj ne bi bila dvorana namenjena večjim glasbenim prireditev in s tem bi vsem generacijam, predvsem pa mladim omogočili zabavo doma in ne da jo iščejo izven doma – občine.

_____________________________________________________________

Janko PIRC, LMŠ

V Nacionalnem programu športa in v Strategiji razvoja športa v občini Jesenice za obdobje 2017 – 2020 je zapisano:
»Šport je dejavnost, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zaradi svojih učinkov pa pomembno vpliva na družbo. Šport ima izjemne možnosti, da združuje ljudi in da doseže vsakogar ne glede na starost ali socialno pripadnost.«
Z napisanim se seveda v celoti strinjam.
Glavne naloge Občine na področju športa se nanašajo na zagotavljanje pogojev za šport in rekreacijo, upravljanje in trženje športa ter izvajanje športnih programov. Občina Jesenice programom za šport namenja okoli 4% občinskega proračuna, v celoti pa za šport med 5-6% občinskega proračuna. Sredstva so do neke mere primerljiva s sredstvi, ki jih za šport namenjajo primerljive občine. Postavlja se vprašanje zakaj prav nobeno od športnih društev ni zadovoljno z prejetimi sredstvi? Kje so športna društva iz primerljivih občin v prednosti, kljub skoraj enaki dotaciji. Odgovor se verjetno skriva v previsokih stroških najemnin občinskih prostorov za njihovo dejavnost in v premajhnih spodbudah oz. subvencijah za plačilo trenerjem. Ena od velikih težav je tudi upravljanje, trženje in vzdrževanje zgrešenih investicij v športne objekte. Veliko se govori tudi o nepravični delitvi sredstev.
Moj pogled na financiranje športa iz občinskih sredstev je pozitiven. Menim, da Občina mora zagotavljati sredstva v vsaj takšnem obsegu kot do sedaj je pa potrebno najti rešitev, da potem društva ta sredstva v večji meri porabijo za izvajanje programa, plačilo trenerjem in nakupu potrebne opreme za izvajanje dejavnosti in ne za najemnine in ostale stroške, ki s programom nimajo kaj dosti skupnega.
Če bom župan bom poskrbel, da bodo sredstva zagotovljena tako, da bodo vsa društva v skladu z njihovim poslanstvom dobila dovolj sredstev za njihovo nemoteno delovanje in razvoj. Treba je upoštevati koliko otrok, odraslih ali starostnikov redno obiskuje vadbo, kaj je primarni cilj takšne vadbe, koliko trenerjev je za to potrebnih, kakšni so stroški opreme za vadbo in tekmovanja … Vse to je potrebno ovrednotiti in nato razdeliti sredstva tako, da bodo društva lahko izvajala svoje programe strokovno in transparentno. Kot je zapisano v Strategiji razvoja športa v občini Jesenice za obdobje 2017 – 2020 je hokej tista športna dejavnost, ki ima prednost pred ostalimi. Sam se s tem strinjam, saj glede na tradicijo, število otrok, ki redno obiskujejo treninge in na raven tekmovanj na katerih naši hokejisti tekmujejo v različnih selekcijah to prednost tudi zaslužijo. Ne smemo pa biti diskriminatorni do drugih športnikov (nogometašev, košarkarjev, igralcev namiznega tenisa, smučarjev, atletov…), ki ravno tako trdo trenirajo večkrat na teden in se udeležujejo tekmovanj. Tudi njim je potrebno zagotoviti takšne pogoje dela, da bodo lahko napredovali in se razvili v vrhunske ekipe in posameznike. Na Jesenicah pa imamo tudi nekaj posameznikov, ki so pri svojem športnem udejstvovanju v samem evropskem vrhu, pa se o njih ve bolj malo in je prav, da poskrbimo tudi za njih in njihove ekipe, da bodo svojo vrhunskost lahko še nadgradili in k njihovi dejavnosti spodbudili tudi druge mlade.
V prihodnosti Jesenice nujno potrebujejo nov sodoben športni park z atletsko stezo primerno za tekmovanja, nogometnim igriščem, večnamenskim bazenom, centralnim otroškim igriščem in spremljajočo ponudbo.
Svoj delež k financiranju športa na Jesenicah pa pričakujem tudi od Športne zveze Jesenice, ki od leta 2006 upravlja naloge regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije, ki skozi svoje razpise financira različne športne projekte in posameznike.
Jeseničani smo bili vedno poznani kot odlični športniki v različnih športnih panogah. Ravno športniki so ponesli ime Jesenic širom Slovenije in onkraj naših meja. Naj tako tudi ostane.
Naprej Jesenice!

_____________________________________________________________

Žarko ŠTRUMBL
SDS

Šport bi se moral financirati samo na tistih področjih kjer se pokaže velik interes. Vsekakor bi podprl vsak šport, kjer se vidijo mladi, saj je v njih moč. Več bi dal poudarka na še večjem izkoriščanju ledene dvorane in sploh cele dvorane za športe.

_____________________________________________________________

Blaž RAČIČ
Zoran Račič in skupina volivcev

Športna in kulturna društva skupaj s številnimi drugimi društvi v občini so gradniki nevladnega sektorja.
V 146 društvih, registriranih v občini Jesenice, so stkane številne osebne vezi, medsebojno so povezana društva, vzpostavljeni so odnosi do širše skupnosti. Te vezi so gradnik socialne kohezivnosti (povezanosti). Naloga lokalne skupnosti je, da prepozna velik pomen vzpostavljenih vezi in da podpira njihova razvojna prizadevanja na vseh področjih delovanja.
Delovanje društev (oziroma vseh nevladnih organizacij) bomo podprli tako, da bomo zagotovil visoko stopnjo komunikacije in dialoga (med Občino in društvi), ustrezne informacije ter finančno podporo, ki bo spodbujala profesionalizacijo dejavnosti v društvih.
Mižali bi, če med športi ne bi izpostavili posebnega mesta, ki ga zaseda hokej.

_____________________________________________________________

Alma REKIĆ
Levica

Na Jesenicah je bilo v preteklosti več športnih panog z vrhunskimi dosežki, ki so bili doseženi v posameznih ali ekipnih športih. Zaradi finančnih težav, s katerimi se srečujejo tudi v športu, so nekatere športne panoge zamrle. K temu pa je pripomogla tudi slaba infrastruktura ali slabi pogoji za treniranje. Poleg hokeja se na Jesenicah dobro igra odbojka, košarka, nova športna panoga curling zelo dobri so nekateri športniki v individualnih športih (judo, karate…….), vendar pa so za nekatere športnike razmere za treninge slabe. Ne smemo pozabiti klubov, ki so delovali na področju alpskega smučanja, plavanja…, ki pa so le še medel ostanek tistega, kar so včasih pomenili v lokalnem okolju in ki so dajali vrhunske športnike. Poleg pomanjkanja športne infrastrukture za razvoj profesionalnega športa pa tudi na področju rekreativnega športa razmere niso veliko boljše. Nekatere krajevne skupnosti še vedno nimajo lastnih športnih površin, namenjenih rekreaciji, kjer bi se mladi in stari lahko družili in športno udejstvovali.
S pomočjo aktivnih športnih delavcev in klubov ter Športne zveze Jesenice bomo uskladili in pripravili strategijo razvoja profesionalnega in rekreativnega športa občine Jesenice, v kateri bo ključna postavitev prioritet pri izgradnji športne infrastrukture. V prostorskem načrtovanju bomo zagotovili, da bo za zahtevnejšo športno infrastrukturo, ki se bo gradila tudi v bolj oddaljeni prihodnosti, območja, ki bodo dopuščala izgradnjo in bodo povezana oz. bodo v bližini hale Podmežakla.

_____________________________________________________________

Miha REBOLJ
SMC

Občina Jesenice javni interes na področju športa uresničuje preko pred kratkim na občinskem svetu sprejete Strategije za razvoj športa 2017 – 2020 v katerem smo se zavezali, da bomo še naprej z zagotavljanjem sredstev za razvoj športnih dejavnosti (gradnja in vzdrževanje športnih objektov in površin za šport v naravi) skrbeli za razvoj športne dejavnosti in športnih društev. Pomembno vlogo pri tem ima tudi Zavod za šport Jesenice, ki poleg upravljanja s športnimi objekti opravlja organizacijska in tehnična dela na področju športa. Na problematiko financiranja športa je potrebno sicer pogledati širše. Sam sem bil velik in aktiven zagovornik tega, da se na športnih prireditvah lahko ponovno toči pivo. Resnično sem zadovoljen, da nam je s skupnimi močmi uspelo odpraviti precej neroden zakon o prepovedi točenja alkoholnih pijač na tekmah To je že eden izmed ukrepov, ki lahko prinese športnim društvom določen vir sredstev. Druga stvar, ki pa nam žal ni uspela in bi se je morali lotiti v naslednjih štirih letih, pa je kako sistemsko pristopiti k financiranju športa v Sloveniji. In to na nivoju države. Ko se športniki vračajo iz večjih tekmovanj z medaljami, se hitro pozabi, da pravzaprav prihajajo iz osnovne celice delovanja športa, športnih društev, ki finančno vse težje shajajo iz sezone v sezono in težko sledijo napredku v športno bolj razvitih državah. Morda bi se lahko smiselno zgledovali po madžarskem sistemu, pri katerem podjetja, ki vlagajo v določene športne panoge, uveljavljajo davčne olajšave. Tam se je, vsaj po mojih informacijah, tovrsten način podpiranja športa zelo dobro obnesel in v sistem že dodajajo nove športne panoge. S tem bi, sem prepričan, bistveno pripomogli k stabilnejšemu in sodobnejšemu razvoju športa v Sloveniji.

_____________________________________________________________

Tomaž Tom MENCINGER
SD

Občina iz proračuna letos namenja za letni program športa dober milijon evrov, za kadre, prostore, dejavnost. Denar namenja različnim na podlagi javnih razpisov. Menim, da je čim večja množičnost in ukvarjanja z različnimi športi, ne samo mladih, ampak tudi ostalih, dobra pot tudi za pridobivanje denarja.

_____________________________________________________________

Enako, kot vsakič, tudi tokrat opozarjam na dejstvo, da so odgovori kandidatov objavljeni v surovi obliki.

Sedmega vprašanja in odgovorov nanj, bi se morda dotaknil le spotoma – evidentno je, da kar nekaj kandidatov razmišlja o tem, da so naložbe v prometno infrastrukturo nujne.  Še sploh, ker se v zadnjih letih Jeseničani že soočamo s poletnim prometnim kolapsom. Najbrž si nihče od nas ne predstavlja, kaj in kako bo v mestu, ko se bo začel še projekt gradnje druge cevi skozi karavanški cestni predor.

Kar pa se tiče financiranja športa … večina kandidatov ima o tem povedati kar precej. Večina, kakor pravim. Sicer pa, če me občutek ne vara, potem se po veljavni evropski zakonodaji v profesionalni šport lokalna skupnost kot neposredni financer pravzaprav ne more vključiti. Ampak v teh krajih smo še od Krpanovih časov (in najbrž tudi od prej) mojstri raznoraznih driblingov in obvodov. Kaj hočem povedati? Profesionalnega športa v dolini med Mežaklo in Karavankami ni prav dosti. Po mojem skromnem mnenju, bi vsaj na nek način lokalna skupnost že morala pomagati, da vsaj tistega nekaj, kar ga je, lažje obstane. Stimulativna slovenska športna zakonodaja praktično ne obstaja, podjetja stežka prispevajo kak evro. Kar se tiče mlajših kategorij, starši v današnjih pogojih vedno težje zmorej(m)o vsa bremena, ki jih prinaša podpiranje nadobudnih mladih športnikov. V mestu je praktično (večkrat) zamrl košarkaški klub, rokometa že desetletja ni. Nogomet se ubada s svojimi problemi, čeprav gre v slovenskem merilu (da ne omenjamo nekdanjega jugoslovanskega) za enega od najstarejših nogometnih klubov v državi. Smučarskega kluba že leta ni več. Enako plavalnega. Odbojkarski klub je aktiven le pri dekletih v mlajših kategorijah. O kaki atletiki (kraljici športa) na Jesenicah ni niti govora. Obstaja kup drugih – tudi trofejnih – športov, ki pa ne pritegnejo toliko pozornosti javnosti. Marsikaterega na Jesenicah zastopanega športa nisem omenil, a to ne pomeni, da se v njem ne trudijo zanesenjaki, starši, trenerji in tekmovalci. Sredstev za vse pa preprosto ni. Kako torej s tem, kakšne kriterije vzpostaviti? Je pomembna neka imaginarna pozornost javnosti? Tradicija? Je pomembno število tekmovalcev? Uspehi? Število gledalcev? Morda kaj šestega, sedmega, osmega …?

Težko se namreč strinjam, da morajo vsi športi biti deležni enakega dela kolača. Sicer bi si marsikdo med nami lahko omislil neko obskurno športno društvo, potem pa zagnal vik in krik, da mu ne pripada sorazmeren del sredstev. Vem, tako pisanje je na nek način bogokletno, saj bi si po neki logiki in v idealnem svetu prav vsi zaslužili podporo, a … žal ne živimo v idealnem svetu.

O anketi tokrat ne bi izgubljal besed. Razmerja in odstotki zbranih glasov so se obdržala. Število oddanih glasov še vedno narašča in prav zanimivo bo opazovati, kako se bo vse skupaj razvijalo v prihodnjih (slabih) treh tednih …

Do naslednjega članka pa seveda … srečno!




november 2, 2018

Oznake: , , ,
  • Dodaj odgovor

    Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja