Nekaj vprašanj

Piše: Marko Lukan

Pozdravljeni dragi bralci. Najbrž vas je nekaj že v nestrpnem pričakovanju novega portreta; nekaterim pa je za te reči gotovo tudi vseeno …
Večkrat se pojavijo kaki klici, elektronske pošte, pa trditve, da nekatere navedbe v mojih člankih niso resnične. Z zanimanjem prisluhnem tem pogledom in se pogosto naučim kaj novega. 

Menda pa je le treba povedati, da je pri branju mojih zapisov le-te potrebno razumeti. Ni moj namen predstaviti kogarkoli kot pomembnega človeka, kot človeka, ki mu ni para, ali kaj podobnega. Tudi ni nobene skrite agende za mojim pisanjem. Za le-to me nihče ne plača (pa bi bil vesel kakega evra), nimam naročil in sem v vseh pogledih samostojen. Tudi samosvoj, kakor si rad mislim.

Kaj me torej žene? 
Rad predstavljam zanimive ljudi. Če si moj bralec vzame čas in si ogleda spletne strani, na katerih objavljam, bo videl, da iščem ljudi, ki so po mojem mnenju zanimivi. V prvi vrsti in najprej zanimivi zame, saj le tako lahko “skupaj spravim” nek dober tekst, tak tekst … ki je berljiv. Ob tem mi je v največje veselje, če je kdaj moj “izdelek” všeč tudi bralcem, saj bodo menda razumeli … na nek način gre za “mojega otroka”, izdelek mojih talentov (v tem primeru pripovedovalnih).




Ali verjamem navedbam, ki mi jih nekdo pošlje v elektronski pošti in v njih polemizira z zapisanim v mojem članku? Ni nobenega razloga, da jim ne bi. Tudi nikjer, v nobenem svojem članku, ne trdim, da je vse zapisano resnica. Rad pa pustim svojim sogovornikom, da predstavijo svojo zgodbo. 
Je pa tako … če me kateri od sogovornikov nalaže, potem to največ pove o njem samem. Nisem raziskovalni novinar in … pravzaprav sploh nisem novinar. Preprosto – pripovedujem zgodbe. Komur so všeč, so pač všeč, komur pa niso, pa jih najbrž ne bo več bral.

Prav pred kratkim sem opravil zelo odmeven pogovor z gospo, ki jo pozna večina Jeseničanov. Zelo lep intervju sva opravila … pa je kljub temu ob mojem naslednjem obisku, ko sem ji v zahvalo za njen čas nesel neko malenkost, gospa planila v solze. Komaj sem jo uspel pomiriti – menda je bila v nekem okolju deležna takih očitkov, da je jokala ves teden. To pa gotovo ni bil moj namen!
Kaj hočem povedati? Vedno se bodo našli ljudje, ki jim bo nek izdelek všeč, pa seveda tudi taki, ki jim isti izdelek ne bo. Zdi se logično in pričakovano.Vsakomur se zahvaljujem za čas, ki ga porabi ob branju mojih člankov.Ob koncu vabim še k izpolnjevanju kratke ankete (kliknite na START), ki mi bo v pomoč pri prihodnjem delu.
In pa seveda – ne pozabite:

avgust 30, 2017

  • Dodaj odgovor

    Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja