web analytics

Naredimo Jesenice spet … čiste!

Pišem: Marko LUKAN

Morda bi vas naslov članka, dragi bralci, lahko zavedel. Hitro bi kdo lahko pomislil, da bom natrosil nekaj misli v zvezi z razvpitim smradom z Male Mežakle. A to ni tema tega zapisa …

V naslovu je parafraza nekega … v resnici v svojem bistvu zelo fašističnega … slogana določenega svetovnega “državnika”. Ne bi se sicer zapletal v politiko.  Bolj sem “v šusu” članka (KLIK) o dogajanju v in pred neko jeseniško trgovino, ki je kar močno odmeval. V nekaj posamičnih primerih se je tudi zgodilo ravno tisto, česar nisem želel … nekaterim se je zazdelo, da me je ob včerajšnjem dogodku najbolj zmotil jezik gospe v glavni vlogi. 

Ni me. Vsaj ne v taki meri in tako, da bi bilo o tem vredno napisati članek. V izogib dodatnim nesporazumom, dodajam citat pojasnila, ki sem ga na Facebooku podal pod povezavo do originalnega članka:

Še tole bi bilo najbrž potrebno dodati: nisem želel posploševati in delati kakih trapastih zaključkov po nacionalnem ključu. Gospa je najbrž čisto po naključju govorila enega od nekdaj bratskih jezikov. Ob tem ne bi želel ugibati, ali slovensko ni znala, ali pa ne želela.
Bi pa povsem enako odreagiral, če bi se kak avtohtoni Tona obnašal podobno neodgovorno.

Bolj me v teh dneh očitno moti nekultura v mestu. Pred leti sem z družino dvakrat zapored letoval na bolgarski črnomorski obali. Obiskali smo dve različni turistični območji, v angleščini poimenovani Golden sands in Sunny beach. Gre za dva turizmu namenjena hotelska kompleksa; hoteli, restavracije, zabavišča, prireditveni prostori … do kamor človeku seže oko. Treba je povedati, da smo obakrat (tako z Zlatih peskov, kakor tudi s Sončne obale) nazaj prinesli polno vtisov. Večinoma dobrih, celo odličnih.

Hoteli so bili čisti, hrana – sicer tipično hotelska – dobra, osebje uslužno. Plaže so bile večkrat na dan očiščene, sanitarije čiste. Celo mivko so tamkajšnji delavci večkrat na dan poravnali, pograbili, uredili. Če povem pošteno – usluge, trud in prijaznost domačinov sta bila v marsikaterem primeru na bistveno višjem nivoju, kakor je to ob stiku s Slovenci navada na neki nam bližnji obali/destinaciji. Kako vedno, seveda tudi tu ne gre posploševati.

Mojemu firbcu pa ne bi bilo zadoščeno, če ne bi še nekoliko povohal naokrog. Tako sem le nekaj ulic za linijo hotelov opazil čisto drugačne prizore: odpadke, kamor je seglo oko, zanemarjene hiše, rjaste avtomobile domačinov …

Zlahka bi dvignil nos, se začel počutiti večvrednega, v stilu: v Sloveniji pa že ni tako. A prav včerajšnji pripetljaj v eni izmed jeseniških trgovin (ter pred njo) je zgovoren dokaz, da bi bil po krivici vzvišen.

Kultura (ali nekultura) nimata nacionalnosti, še manj svoje države. Človek bodisi kulturen je, ali pa pač ne. In ko sem po jutranji objavi dveh krajših prispevkov ravno razmišljal o vsem skupaj ter  stopil ven iz bloka, dnevnim obveznostim nasproti, me je najprej pričakal sledeči prizor:

Drek, pa taka kultura! Zato pa – naredimo Jesenice spet čiste … in to povsem brez fašizma!

Naslovna fotografija: KLIK
Fotografija v članku: Marko LUKAN


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja