web analytics

Moje miške majcene

Davnega leta 1978 … ja, enaištirideset let bo že tega … je Andrej Šifrer pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana izdal svoj prvi album z naslovom Moj žulj. Kantavtor iz Stražišča pri Kranju se je z njim močno zasidral na tedanji slovenski glasbeni sceni. Pesmi s te plošče – posnete sicer v oktobru leta 1977 – so v marsikaterem pogledu naravnost ponarodele. Katera je najboljša, je seveda stvar individualnega okusa. O okusih pa vemo – se ne razpravlja. Vsak od nas ima nekoliko drugačnega.

Za tedanje razmere – še globoko v jugoslovanskih časih – je Andrej zbral nenavadno zasedbo, polno tujih, zahodnih glasbenikov, ki so mu pomagali posneti ploščo. Pri snemanju so tako sodelovali:

  • Andrej Šifrer — vokal
  • Tim Hatwell — bas kitara, sintesajzer, ukulele
  • Simon Flute — flavta
  • Jack Emblow — orglice
  • George Fenton — sintesajzer, kitara, klavir, balalajka
  • Bill Thorp — violina, viola
  • Andy Miller, Rick Wernham in Zoran Ažman — snemanje
  • Andrej Habič — oblikovanje
  • Tone Stojko — fotografiranje
  • Tina Heath — produkcija
  • Dave Cook — produkcija, aranžmaji, vokal, kitara, klaviature, tolkala

Tedaj sem bil še otrok. Pa vseeno – takole na brzino bi se spomnil vsaj naslednjih uspešnic: Vasovalec, pa večna in neponovljiva Stoj Marija, o kateri sem pisal že pred nekaj dnevi (ogled članka: KLIK) ter tista, ki ji je namenjen tale zapis: Moje miške:

Moje miške, majcene, 
so edina stvar, ki imam jo še, 
vse ostalo je že šlo, 
za ognjeno vodo. 

Pravijo mi, to delirij je, 
a jaz mislim vzrok je šnops, 
saj vedno pridejo, ko sem zadet 
in popestrijo moj osamljeni svet. 

Pravijo mi, da sem bolan, 
a jaz mojih mišk ne dam, 
mar izgubim naj zdaj še te, 
moje prijatelje. 

Čez dan popivam in čakam težko, 
da večer bo nastal, 
ko v raznih barvah se prikažejo 
in jaz zavpijem: 
“Punce spet bo hausball!” 

Zdaj se z njimi dobro že poznam 
in dal sem nekaj jim imen, 
a najraje eno imam, 
ki kličem jo: “Carmen!” 

Moje miške, majcene, 
so edina stvar, ki imam jo še, 
a pravijo mi, da nisem zdrav, 
le da bi miške jim dal. 

Le da bi miške jim dal.

Kako drugače reči tej pesmi, kot v najsimpatičnejšem pomenu besede – pijanska? Slovenci smo sploh znani po svoji ljubezni do alkohola; menda smo celo edini narod na svetu, ki v svoji nacionalni himni opeva alkohol. 

Andrej Šifrer je v letih po prvem samostojnem albumu nanizal še kopico uspešnih plošč, s katerimi se je vpisal med slovenske glasbene legende. Njegova kariera traja še danes. Marsikatera Andrejeva pesem je z leti dobila tudi novo preobleko. Po mojem videnju je to, da nekdo predela določeno pesem, poseben poklon avtorju. Prav to velja za Moje miške, ki jih tokrat predstavljamo v simpatični predelavi zasedbe Manouche, ki s svojim stilom modernega elektro – swinga predstavlja v zadnjih letih zanimivo popestritev slovenske glasbene scene.

Katera izvedba je ljubša vam, dragi bralci Jeseničana? Andrejeva, ali tista od Manouche?

Naslovna fotografija: KLIK




 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja