web analytics

Kupujmo slovensko!

Delite:
Pišem: Marko LUKAN

Dobro jutro, Jesenice.

Sedim takole ob kavi in razmišljam, kaj vse bo potrebno postoriti danes. Katere članke objaviti. Porodnišnica, če bodo prijazne gospe od tam posredovale kake novice. Ceste. Vreme. Reševalci. Pa policija in njene novice. Nekaj za krajši dan in dogodke, ki se mi na prvi pogled zdijo zanimivi in so se zgodili na današnji dan enkrat v preteklosti. 

Ampak potem se zalotim v drugačnih mislih. Srebam vročo kavo iz skodelice in misli se kar same zaženejo. Barcaffe je tako rekoč hrvaška kava. Zraven dodam nekaj kapljic mleka iz Ljubljanskih mlekarn, ki so dandanes francoske. In ko tako razmišljam, ugotovim, da imam ob sebi tudi kozarec Fructalovega soka, ki je v srbski lasti. 

Najbrž ob vsem zapisanem niti ne dvomite več, da bom svoj jutranji cocktail zaključil še s kozarcem Radenske, ki je v bistvu že kar nekaj časa češka. Je že tako, da vsako jutro zaužijem pest tablet, ki jih večinoma proizvaja domači … pardon, švicarski LEK, pa ob tem potrebujem obilo tekočine. 

In ko tako razmišljam o pisani mednarodni druščini na moji mizi, mi zazvoni prenosni telefon. Kitajski, seveda. Na drugi strani je prijatelj, ki ima, kako značilno, italijanski priimek. Govori seveda slovensko, saj je Slovenec. Je pa možak nekoliko bolj tradicionalno usmerjen. Nekateri bi rekli desničar. Ampak povem vam, ni tako orto desničar, kot tisti potomec ekonomskega migranta, ki se danes svojega porekla sramuje, strešico spreminja v streho in ki v vsaki svoji izjavi širi strah (ter neresnice). Omenja pa tradicionalni dom …

Preden pozabim in se izgubim v megli svojih razmišljanj, naj le še omenim, da me je Italo-Slovenec kasneje dopoldan povabil na hiter poslovni sestanek. V kava bar v Mercatorju, najboljšemu hrvaškemu sosedu. Tako je pač naneslo. 

Ko bom že enkrat tam, bom skočil še čez cesto do Merkurja (je vsaj ta še slovenski?) in si kupil liter barve, da pobarvam tisto, kar si – sam sebi – obljubljam že v obdobju dvojih olimpijskih iger. Slišim, da je avstrijski Helios začel proizvajati izredno kvalitetne barve!

Pravzaprav pa bom najprej skočil do bankomata, saj me zanima, ali je na mojem računu francoske banke skrit še kak evro. Ne bi se rad blamiral pred prijateljem s prazno denarnico. Imam pa srečo, da mi ob tem ni potrebno uporabiti nemškega letališča, saj živim v neposredni bližini trgovskega centra in lahko do tja odskakljam peš. Ne bi o tem, od kod prihajajo moji športni copati, sem pa vesel, da mi vsaj ni treba dodatno obrabljati češko-ameriških gum (SAVA) na mojem korejskem muzejskem eksponatu. 

Pretežke debate so to za mene. Menda zaradi tega, ker že od malih nog živim v multikulturnem okolju Jesenic, kjer  me je v življenju večkrat zajeb … eee … izkoristil kak avtohtoni Janez, kakor migrirani Dragan, pa tudi kaka Šejla mi je naredila več … veselja … od naše vaške Ane. Tole našteto seveda ni pravilo. 

Pretežke debate so to za četrtkovo jutro. Zato si bom kod najboljeg susjeda privoščil enega hladnega nizozemskega Zlatoroga.

Ampak naj vas moj zapis ne zavede. Kakor bi rekel oni priseljeni domoljub:

Le DOMaće je dovolj dobro! Tujci nas bodo uničili!

P.S. Še dobro, da za zajtrk nimam ruskega jekla s Koroške Bele. Moji zobje tega ne bi zdržali … 


Delite:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja