web analytics

Imeli smo, pa nimamo več (tudi o financiranju hokejskega kluba)

Delite:
Pišem: Marko LUKAN

Včerajšnji jutranji članek z naslovom Kupujmo slovensko (poglejte si ga TULE) je imel kar nekaj odzivov, bodisi javnih, bodisi v zasebnih sporočilih. Ni presenečenje, če povem, da so bili odzivi različni; tako taki, ki so se z zapisanim strinjali, pa do takih, ki so me praktično obtožili negativnosti, saj naj ne bi opazil vsak dan na novo vzniklih uspešnih slovenskih podjetij. Poleg tega pa – zakaj za vraga je pomembno, v čigavi lasti je neko podjetje, je zapisal eden od komentatorjev …

Hm.

O lastništvu sploh ne bi razglabljal. Vsak naj sam razmisli, ali je bolje, če si gospodar v svoji hiši, četudi nekoliko razpada, ali pa je bolj pomembno, da je lepa, a zanjo tujcu plačuješ mastno najemnino, v vsakem trenutku pa obstaja možnost, da te zabriše na cesto …

Nekoliko sem se lotil raziskovanja in spodaj vam, dragi bralci Jeseničana, predstavljam nekaj podjetij, ki so poslovala v bivši državi, pa jih danes praktično ni več. Vem, marsikdo bo rekel, da večina od omenjenih podjetij ni bila ravno znana po kvaliteti svojih izdelkov, sploh pa ne po uspešnem menedžmentu po prehodu v nov družbeni red. O teh stvareh bi se dalo debatirati, ampak … poglejmo si:

1. V Varteksu iz Varaždina so od leta 1983 dalje proizvajali svetovno znano jeans linijo LEVI STRAUSS (LEVI’s)
2. V tovarni Beko (Beogradska Konfekcija) so izdelovali in prodajali svetovno znano in uspešno linijo LEE COOPER
3. Wrangler,  cenjeno linijo jeansa so proizvajali v Makedoniji
4. Nemške športne copate PUMA, tedaj ene najboljših na svetu, so izdelovali v Borovu
5. Planika je pogodbeno izdelovala športno obutev ADIDAS že v časih, ko podjetje Nike sploh še ni obstajalo
6. Konfekcijska industrija Diork iz Kragujevca je izdelovala linijo oblačil BOSS
7. Podjetje Javor iz Ivanjice je mesečno proizvedlo 20.000 srajc izključno za izvoz
8. Firma 22.decembar je izdelovala uniforme za vojsko in policijo … danes pa imamo vojake gole in bose, kar pa poteka nabav, pa gredo preko privat žepov in kitajske proizvodnje … čeprav nam tega seveda nihče javno ne pove
9. ELAN … oh, ta naš Elan … proizvajal je smuči, s katerimi je smučal legendarni vetovni prvak in verjetno največja legenda alpskega smučanja – Ingemar Stenmark. Legendarni dvoboji s tedaj najboljšim jugoslovanskim in slovenskim smučarjem Bojanom Križajem so pšli v zgodovino, oba pa sta uporabljala smuči našega – tedaj – begunjskega ponosa. Da na tem mestu skakalnih smuči sploh ne omenjamo; v določenem trenutku je 85% skakalcev v svetovnem pokalu skakalo na smučeh znamke Elan

Ingemar Stenmark in Bojan Križaj
Foto: KLIK

10. Tovarna Kolinska iz Ljubljane, je med množico ostalih izdelkov proizvajala tudi THOMY majonezo, legendarne PEZ in žvečilne gumije WRIGLEY’s, danes imenovane Orbit
11. Podravka iz Koprivnice je z VEGETO pokrivala 20% svetovnega tržišča začimb, njihov goveji golaž pa so v svojih vojnih paketih uporabljale celo nekatere armade po svetu
12. Maline, ki so jih poimenovali roland klasa so bile najdražje na tržišču, Jugoslavija pa njihov največji izvoznik
13. CRVENA ZASTAVA iz Kragujevca je letno na tržišče poslala cca. 200.000 avtomobilov, ki so bili v 90% sestavljeni iz delov domačih kooperantov. V Kragujevcu sicer danes izdelujejo posamezne modele Fiata, vendar jih sestavljajo iz 90% uvoženih delov
14. Sarajevski TAS je letno proizvedel 40.000 Wolksvagnov
15. V Novem mestu so vsako leto izdelali 30.000 Renaultov različnih modelov, danes v njem proizvajajo izključno model Twingo
16. Koprski Cimos je skrbel za proizvodnjo Citroenov
17. Ne boste verjeli, ampak v Prištini so sestavljali Peugeote
18. V tovarni IDA iz Kikinde so letno sestavili 10.000 Oplov … v livarni te iste tovarne pa so izdelovali t.i. bloke za Mercedes, BMW
19. V FAP-u iz Priboja in TAM-u iz Maribora so proizvajali težke tovornjake in vlačilce, v C. Zastavi pa lahke transporterje
20. Tovarna IKARBUS je proizvajala avtobuse, TAM pa tedaj mini buse
21. TOMOS iz Kopra je proizvajal mopede in izvenkrmne motorje … njihova petka pa je bila v svoji kategoriji tedaj najboljši motor na svetu
22. ZASTAVINI strokovnjaki so v sodelovanju s FIAT-om v pogon spravili tovarni LADA v Sovjetski Zvezi in PZ na Poljskem.
23. Žarometi slovenske znamke SATURNUS so se – poleg ZASTAVE – vgrajevali tudi v WOLKSVAGNE, OPLE, FIATE
24. Zračne filtre za avtomobilska podjetja MERCEDES, MORRIS IN FIAT so izdelovali v tovarni FRAD v Aleksincu
25. HTD iz Ohrida je bila izdelovalka avtomobilskih ključavnic za avto industrijo, med drugim za celotno sovjetsko proizvodnjo
26. V Prištini so izdelovali amortizerje za Zastavo, Fiat in Opel
27. Tovarna 21.MAJ v Beogradu je proizvajala avto- in druge motorje
28. V bivši državi je bilo več tovarn akumulatorjev in avtomobilskih pnevmatik v domači lasti
29. Splitska JUGOPLASTIKA je 40% svoje proizvodnje izvozila na Evropsko tržišče, s svojim zaslužkom pa je lahko sponzorirala tudi evropske košarkarske prvake – istoimenski klub iz Splita

30. Tovarna FILIP KLJAJIĆ iz Kragujevca je bila ena od le štirih tovarn na svetu, v katerih so v tistem času izdelovali tehnične verige za industrijo. Izključno verige te tovarne so uporabljali v sovjetski industriji, tovarna pa je bila nekaj časa eden od največjih izvoznikov v Srbiji.
31. V tovarni PRVOMAJSKA v Zagrebu so izdelovali stružnice, freze in industrijske vrtalnike ter podobne stroje; skrbeli so za celotna postrojenja po vsem svetu
32. Iz tovarne IMT so v Egipt izvozili 20.000 traktorjev
33. Ladjedelnice na Hrvaškem so izdelovale največje čezocanske ladje
34. V puljskem ULJANIK-u so izdelovali generatorje za te iste ladje
35. V tedanji skupni državi so bile tovarne elektro aparatov, televizij, radijskih aparatov, gramofonov, kasetofonov in bele tehnike: OBOD, CER, GORENJE, ISKRA, RUDI ČAJEVEC, BORAC … V Beogradu pa so celo izdelovali avtomate za espresso
36. V Sloveniji (ISKRA) in v DIGITRON-u v Istri (Buje), smo že ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja začeli s sestavljanjem računalnikov
37. EI NIŠ je slovela kot ena od najboljših svetovnih proizvajalk žarnic, ki jih je v svoje izdelke vgrajeval tudi znameniti PHILIPS; v podjetju pa so začeli s proizvodnjo barvnih televizorjev prej, preden so s tem pričeli pri japonskem SONY-u
38.V tovarni INSA v Zemunu so izdelovali ure
39. V državi so bile tri tovarne telefonov, od katerih je bil eden (Iskrin!) celo razglašen za najboljšega na svetu, dandanes pa je razstavljen v new-yorškem muzeju sodobne umetnosti

Legendarnega telefona ISKRA ETA 80 so se prijela tudi ljudska imena, npr: palačinka, fitipaldi …
Vir: KLIK

40. Dve tovarni žarnic – TESLA iz Pančeva in TIZ iz Zagreba – sta proizvedli dovolj žarnic za razsvetljavo celotne države in ob tem velik del proizvodnje izvozili
41. V državi so bile tri tovarn vžigalic; tista na Rijeki je proizvajala celo parafinske, celotna proizvodnja pa je šla v izvoz
42. V kompaniji JUGODENT iz Vojvodine so izdelovali in v Afriko ter Indijo izvažali tedaj moderne stole za zobozdravstvene ordinacije
43. V tovarni SOKO v Mostarju so izdelovali letala in helikopter Gazelo
44. Zastavine pištole je uporabljala celo ameriška policija, njihova lovska puška pa je bila v določenem obdobju celo najbolje prodajana puška v ZDA
45. Morda se s tem ni ravno hvaliti, ampak v Jugoslaviji smo s kooperacijo tovarn iz Slavonskega Broda, Beograda in kragujevca proizvajali lastne tanke; samo v Kuvajt jih je tedanja Jugoslavija izvozila preko tisoč! V tovarni TELEOPTIK pa so proizvajali t.i. žiroskope za ves svet!
46. Praktično vse neuvrščene države so svoje vojske oskrbovale s produkti iz Jugoslavije. O tem si lahko mislimo, kar pač hočemo, a dejstvo je, da je tovrstna trgovina prinašala v državni budžet ogromne vsote denarja
47. Poleg JAT-a je bil v državi tako rekoč še en državni avio-prevoznik: INEX ADRIA (zveni znano?), ki je v svoji floti imel 9 Boeingov
48. LEK, KRKA, PLIVA, GALENIKA, ZDRAVLJE in ALKALOID, z drugimi besedami – državna farmacevtska industirja je oskrbovala poleg lastega tudi 30% sovjetskega tržišča ter “polovico” Afrike in Indije
49. Večino največjih svetovnih gradbenih del so projektirali in izvedli v tvrdkah ENERGOPROJEKT in v bosanskem ENERGOINVEST-u; govorimo o projektih tipa Ausanski jez na reki Nil, mostovi po Afriki, celotna naselja v Sovjetski zvezi, bolnice v Libiji, ogromni projekti v Panami, Zimbabveju …  
Dandanes morajo še ceste narediti STRABAG in ALPINE-BAU, kjer posnamejo smetano, naši delavci pa so le potrošni material 
50. Danes praktično pozabljeni ŠIPAD iz Sarajeva je na stotine bolnic, hotelov in podobnih objektov po svetu opremil s svojim pohištvom 
51. SLOVENIJALES, LESNINA in MEBLO so praktično celotno svojo proizvodnjo izvažali, saj so imeli za tiste čase vrhunsko kvaliteto in design 
52. JELOVICA in ŠIPAD sta s svojim stavbnim pohištvom opremljali po celotni Avstriji in Italiji 

53. Železarne v domači lasti so bile na Jesenicah, Ravnah na Koroškem, v Štorah, Skopju, Smederevu, Sisku, Zenici in še kje …  T.i. aluminijske kombinate je država imela v Titogradu in Skopju, tovarno pocinkane pločevine pa na Kosovu. Danes so zaprte, ali pa v tuji lasti.
54. V Sevojnu so postavili prvo linijo za plastificiranje pločevine v Evropi 
55. V Krškem so postavili eno od tedaj najmodernejših nuklearnih elektrarn na svetu 
56. V LITOSTROJU so izdelovali turbine, ki so jih vgrajevali praktično v vse velike hidrocentrale sveta … 

Lista, ki sicer ne vključuje le slovenskih podjetij – o tem bi bilo seveda moč spisati še in še člankov – bi se lahko nadaljevala v nedogled. Saj je res – spomin na marsikaterega od zgoraj imenovanih izdelkov in firm, prikliče nasmeh na obraz, zgražanje ob slabi kvaliteti in spomine na predpotopne dizajne, ampak … vse to je potrebno postaviti v kontekst časa.

Če smo v državi bili dovolj dobri, da smo delali – z domačim lastništvom – za velike svetovne firme, danes pa nas imajo le-te v lasti, potem je šlo narobe nekaj drugega, ne kvaliteta. 

Samo ugibam – da ni mogoče pri nekaj tisoč posameznikih pri koritu prevladal pohlep?

Me zapisano dela jugo-nostalgika? Če je tako, tudi prav; potem sem jugo-nostalgik.

In kako, lepo vas prosim, bomo v takole majcenem mestecu, kakršno so Jesenice, brez kakršnekoli omembe vredne večje firme v domači lasti, sami financirali profesionalni hokejski klub? Kdo ga bo? Župan očitno ne, ga tudi ne more. Si želim, da bi ga mesto imelo? Seveda! Verjamem, da smo tega sposobni? Živi bili, pa videli …

Mimogrede … ste poslušali včerajšnjo sejo občinskega sveta, ki na dnevnem redu ni imela podpore hokejskemu klubu? Nekaj so seveda župan in svetniki po pritisku “ulice” že morali reči na to temo. Če ste zamudili, si poslušajte tule ( s poslušanjem začnite na približno 4:19:30):

Sicer pa, če se vrnemo k osnovi tega zapisa … ker trdim, da nimam problemov z multi-kulturnostjo, bom najbrž marsikoga zbegal s temle svojim nacionalističnim diskurzom, ki mi je bil ljub od malega in mi je všeč še danes:

Naslovna fotografija: KLIK


Delite:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja