web analytics

Janez kokoška

Delite:

Nekega večera se je Janez vrnil domov pijan, kakor še nikoli. Počasi se je ulegel in se stisnil k Micki, ki je že spala. Ko se je prebudil, je zagledal čudnega, v belo oblečenega človeka, ki je stal ob njegovi postelji.

Kdo pa ste vi, je vprašal.

Jaz sem Sveti Peter.

Mar to pomeni, da sem mrtev?

Tako je.

Ampak toliko razlogov imam še za življenje! Nisem se poslovil od družine, morate me takoj poslati nazaj …

Lahko bi te reinkarniral, dragi Janez. Ampak obstaja manjša težava. Nazaj na Zemljo te lahko pošljem le v obliki psa, ali kokoške.

Janez je za trenutek razmišljal, nato pa rekel:

Potem je že bolje, če si izberem obliko kokoši. Zraven mojega doma je kmetija, pa bom vsaj blizu domačih.

Rečeno-storjeno. Sveti Peter zaploska z rokama in pojavi se neka čudna svetloba. Janez se nenadoma znajde – ves prekrit s perjem – na nekem dvorišču in se zaloti, kako kljuva po tleh za drobtinami. Niti se še ni uspel dobro razgledati naokrog, ko je do njega pristopil petelin in mu rekel:

O, a ti si pa nova tukaj. Upam, da pri nas uživaš.

Vse je v redu, reče Janez presenečeno. Le tak čuden občutek me muči v notranjosti … občutek, kakor da bom eksplodiral.

To ni nič nenavadnega, odvrne petelin. Ne boš menda rekla, da še nikoli nisi znesla jajca?Če res nisi – nima te kaj skrbeti. Samo prepusti se, vse bo šlo popolnoma po naravni poti.

In res. Janez se je prepustil in nekaj trenutkov kasneje iz sebe izstisnil jajce. Neka čudna nežnost je prevzela Janeza, saj je prvič zaznal materinske občutke. Ko je iz sebe iztisnil drugo jajce, ga je prevzel dotlej neznani val čustev in hitro se je zavedel, da je reinkarnacija v kokoško nekaj absolutno najboljšega, kar se mu je lahko zgodilo … kdajkoli! Občutki so bili neverjetni! In ko se je pravkar pripravljal, da bo znesel tretje jajce, je začutil strašanski udarec po vratu in glasen Mickin krik:

Zbudi se, prasec nemarni, serješ po postelji …


Delite:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja